Aleteia
La fête du jour

Sreda, 16. oktober
Sveti Gal

opat

Rodil se je okoli leta 550 na Irskem,

umrl je¬†16. oktobra 640 v Arbonu pri St. Gallnu v ҆vici.

Zavetnik:¬†Ň°kofije, kantona in mesta St. Gallen; gosi, kokoŇ°i in petelinov, bolnikov z vrońćico

Oznanjevanje po stari Evropi

Rodil naj bi se v plemeniti, kraljevski druŇĺini. Njegov ońće Keternah naj bi bil velik dobrotnik vdov in sirot.¬†PoboŇĺni in bogati starŇ°i so njegovo vzgojo zaupali menihom v znamenitem samostanu Bangor na severu Irske, ki sta ga takrat vodila sveta opata Comgall in Kolumban. Tu je Gal prejel odlińćno izobrazbo, odlikoval se je zlasti v slovnici, pesniŇ°tvu in poznavanju Svetega pisma. Po posveńćenju, okoli leta 590, se je skupaj z enajstimi tovariŇ°i kot misijonar pridruŇĺil Kolumbanu na poti v Galijo, danaŇ°njo Francijo. Gal in Kolumban sta oznanjala evangelij najprej v Burgundiji, v Metzu in Z√ľrichu, a sta povsod naletela na velik odpor poganskih prebivalcev.

Zaradi Ňĺelje po molitvi in osami je zavrnil Ň°kofovsko imenovanje

Njune poti so se nato lońćile, Kolumban je odŇ°el v severno Italijo, Gal pa je zaradi bolezni ostal pri duhovniku Willemarju v Arbonu ob Bodenskem jezeru. Ko je okreval, je sklenil opustiti misijonsko dejavnost in v samoti ustanoviti manjŇ°i samostan, kjer se bo lahko posveńćal predvsem molitvi. Z diakonom Hiltiboldom se je umaknil v divjino ob reki Steinach, tu zańćel krńćiti gozd in postavljati celice. To je bil zańćetek slavnega benediktinskega samostana St. Gallen, ki je pozneje dal ime Ň°kofiji, mestu in kantonu. Kmalu so se zańćeli h Galu zatekati po nasvet tako preprosto ljudstvo kakor tudi plemińći in duhovniki, saj je Ňĺe za Ňĺivljenja slovel kot svetnik in priproŇ°njik. Zavrnil je tako izvolitev za Ň°kofa v Konstanci kakor tudi za opata v Luxueilu, sreńćen, da sme v samoti svoje celice moliti, se postiti in vzgajati novince. Dońćakal je visoko starost, pokopali so ga v njegovi celici in pozneje nad njegovim grobom, kjer so se dogajali Ň°tevilni ńćudeŇĺi, zgradili velińćastno katedralo.

Vir: druzina.si

Vous voulez découvrir d’autres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement