Aleteia
La fête du jour

─îetrtek, 16. januar
Sveti Marcel I.

pape┼ż

Rodil se je leta 255 v Rimu,

prav tam pa je 16. januarja 309 tudi umrl.

Zavetnik: nima posebnega patronata

Pape┼ż, ki je skrbel za red

Po ─Źetrtem odloku cesarja Dioklecijana (leta 304) je bila ┼íkofom dana izbira: ali odpad ali smrt. Vihar preganjanja se je polegel ┼íele jeseni 306, ko je v Rimu prevzel vlado Maksimiljanov sin Maksencij. Novi cesar je na za─Źetku kazal naklonjenost kristjanom. Cerkev je imela toliko miru, da si je maja 308 izvolila Marcela za ┼íkofa in vrhovnega pastirja. Po rodu je bil Rimljan in je dobro poznal cerkvene razmere v Rimu. O njem poro─Źajo, da je mesto razdelil na 25 cerkvenih sredi┼í─Ź (imenovanih tituli).

Kaj storiti s "padlimi"?

Med njegovim pape┼żevanjem so nastali v rimski Cerkvi nemiri zaradi sprejemanja "padlih", torej tistih, ki so ob preganjanju darovali bogovom, potem pa so hoteli priti nazaj v Cerkev brez javne pokore. Marcel jim tega brez pohuj┼íanja pri drugih zvestih vernikih ni mogel dovoliti.

O tem je pozneje pisal pape┼ż Damaz (366ÔÇĺ84): "Resnicoljubnega pastirja so nesre─Źne┼żi imeli za bridkega sovra┼żnika, ker je zahteval, da morajo padli objokovati svoje grehe. Pa so pobesneli zanetili sovra┼ítvo, napravili razdor in prepir. Sledila sta upor in poboj. Vezi miru so bile raztrgane."

Preganjan zaradi vere

Vodja padlih, ki so se uprli pape┼żu, je bil Heraklij, zelo fanati─Źen in nasilen ─Źlovek. Zdi se, da je ta ovadil pape┼ża Marcela cesarju Maksenciju in ga o─Źrnil, ─Źe┼í da je krivec za nerede. Cesar je uporabil predpis, ki je prepovedoval organiziranje cerkvene dru┼żbe, in pape┼ża obsodil na izgon; izgnal pa je tudi Heraklija, da bi se izkazal objektivnega pri obrambi reda in miru. Marcel je kmalu zatem umrl.

Vir: druzina.si

Vous voulez d├ęcouvrir dÔÇÖautres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement