Aleteia
La fête du jour

Sobota, 13. junij
Sveti Anton Padovanski

redovnik in cerkveni u─Źitelj

Rodil se je 15. avgusta 1195 v Lizboni na Portugalskem,

umrl je 13. junija 1231 v samostanu Arcelli blizu Padove v Italiji.

Zavetnik:┬áPriporo─Źajo se mu za izgubljene stvari, za sre─Źen porod, proti neplodnosti, proti vro─Źici, proti boleznim ┼żivine, proti brodolomu, vojnim stiskam, kugi; je┬ázavetnik zaljubljencev, zakoncev, ┼żensk in otrok, reve┼żev, popotnikov, pekov, rudarjev; pripro┼ínjikov v vseh potrebah; fran─Źi┼íkanov, Padove in Lizbone.

┼Żelja po mu─Źeni┼ítvu ga pripelje do Fran─Źi┼íkovega reda

O─Źe, vitez Martin, ki je slu┼żil na dvoru kralja Alfonza, in mati Marija Terezija Taveira sta mu kmalu umrla, tako da o njegovi zgodnji mladosti ne vemo skorajda ni─Źesar.┬áPetnajstleten je vstopil v samostan redovnih kanonikov sv. Avgu┼ítina. ┼Żelel pa si je ve─Źje samote, zato je prosil predstojnike, da so ga poslali v oddaljeno Coimbro, kjer je prebil deset let. Tedaj so pripeljali iz Afrike posmrtne ostanke prvih fran─Źi┼íkanskih mu─Źencev. Antona je tako prevzela ┼żelja po mu─Źeni┼ítvu, da je zamenjal haljo avgu┼ítinskih menihov za obleko Fran─Źi┼íkovih sinov.┬áBil je nekaj ─Źasa profesor v samostanu v Bologni, deloval v ju┼żni in srednji Franciji, nazadnje pa v Italiji. Slovel je kot odli─Źen pridigar, osebno pa je bil izjemno preprost in skromen.

Pridigar, ki tudi škofom pove resnico

Poslali so ga v Afriko za misijonarja, a huda mrzlica ga je prisilila, da se je vrnil. Tako se je p. Anton mogel udele┼żiti zbora v porcijunkuli leta 1221, kjer se je zbralo nad tri tiso─Ź fran─Źi┼íkanov. Po kapitlju je postal pridigar, najve─Źji svojega ─Źasa; v─Źasih ga je poslu┼íalo do 30.000 ljudi.┬áKot sv. Fran─Źi┼íka je tudi Antona odlikovala globoka ljubezen do Kri┼żanega in Marije; v svojih govorih je grajal tudi napake duhovnikov in ┼íkofov, kadar so ti bili navzo─Źi.

Vsakodnevne duhovne vaje

Vsaj leta 1230, ─Źe ne ob koncu leta 1229, se je naselil v Padovi in v cerkvi sv. Marije sredi mesta uvedel vsakodnevne postne (spokorne) pridige. Pozimi leta 1231 je napisal slavne govore za svetni┼íke praznike. V marcu istega leta je po njegovi zaslugi v Padovi iz┼íel zakon v prid dol┼żnikom, ki nikakor niso mogli pla─Źati svojega dolga. Posredoval je tudi za spravo med mesti v Veroni. ┼áe isto leto se je po izredno uspe┼ínih postnih pridigah umaknil v dve uri od Padove oddaljeni Camposampiero, kjer je govoril mno┼żicam iz kro┼ínje velikega oreha. Ko je za─Źutil, da mu pojemajo mo─Źi, je prosil, naj ga prepeljejo v glavni Marijin samostan v Padovi.

Vir: druzina.si

Vous voulez d├ęcouvrir dÔÇÖautres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement