Aleteia
La fête du jour

Torek, 30. junij
Sveti Teobald

puŇ°ńćavnik

Rojen: okoli leta 1017 v Provinsu v Franciji,

Umrl: 30. junija 1066 v Salanigu v Italiji.

Zavetnik:¬†kmetov, vinińćarjev, ńćevljarjev, strojarjev, oglarjev, pasarjev; priproŇ°njik proti vrońćici, protinu, ońćesnim boleznim, suhemu kaŇ°lju; proti neplodnosti, proti obńćutkom strahu.

Proti ońćetovih prińćakovanjih

Bil je sin grofa Arnulfa v Provinsu, sredi bogate Champagne vzhodno od Pariza. Njegovi materi je bilo ime Gizela.¬†Ońće Arnulf je prińćakoval, da bo njegov sin Teobald, krepak in vsestransko nadarjen mladenińć, zaŇĺivel obińćajno Ňĺivljenje po Ň°egah tedanjega plemstva, a je kmalu spoznal, da se njegovi nańćrti in prińćakovanja ne skladajo s sinovimi. Teobald je namreńć Ňĺe kot otrok rad prebiral literaturo o Ňĺivljenju puŇ°ńćavskih ońćetov in obńćudoval zlasti sv. Janeza Krstnika, sv. Pavla PuŇ°ńćavnika in sv. Antona. ŇĹelel si jih je posnemati, zato tudi ni bil pripravljen sprejeti poveljstva nad vojaki in se podati v boj, kakor je Ňĺelel ońće.

PuŇ°ńćavnik, ki "beŇĺi" pred ljudmi

Dvajset let je imel, ko je skupaj s svojim oprodom zapustil dom, se naselil v Ardenskih grińćih in se tam vadil v samotarskem nańćinu Ňĺivljenja. PreŇĺivljal se je z delom na polju in oglarjenjem, pozneje, ko so ga zaradi ńćudeŇĺev zańćeli oblegati ljudje, pa se je umaknil v gozdove na LuksemburŇ°kem. Tu se je dve leti udinjal za hlapca pri surovem kmetu, ki je z njim ravnal kakor s suŇĺnjem. Teobald je to vzel kot vajo za poniŇĺnost in ob vsem hudem skrbel za veselo in vedro srce. A tudi od tu se je moral kmalu zaradi ljudi, ki so ga imeli za svet¬≠nika, umakniti.

 

Vous voulez découvrir d’autres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement