Aleteia
La fête du jour

─îetrtek, 10. september
Sveta Pulherija

cesarica

Rojena:┬á19. januarja 399 v Carigradu (Konstantinoplu), dana┼ínja Tur─Źija

Umrla:┬ájulija 453 prav tako v Carigradu, Tur─Źija.

Zavetnica:┬áVelja za zavetnico izgnancev, sirot, ┼żrtev izdaje, cesaric; je pripro┼ínjica proti smrti star┼íev.

┼Żenska, ki je vodila cesarstvo

Rodila se je cesarju Arkadiju in njegovi ┼żeni Evdoksiji. Poleg nje sta imela ┼íe ┼ítiri otroke.┬áPulherija je bila ┼że kot otrok izjemno bistra, izobra┼żena in odlo─Źna; to ji je bilo zagotovo v veliko pomo─Ź, ko je morala po smrti svojega o─Źeta namesto mladoletnega brata prevzeti dr┼żavni┼íke posle. V mladosti je do┼żivela marsikatero trdo preizku┼ínjo, bila je pri─Źa potresom, po┼żarom, pouli─Źnim bojem, grdim spletkam in zahrbtnim umorom. Materinsko je skrbela za vzgojo mlaj┼íega brata in sester; brata, bodo─Źega cesarja, je dala vzgojiti v dr┼żavni┼íkih vedah in voja┼íkih spretnostih ter ga u─Źila vladarske vestnosti, odlo─Źnosti, pravi─Źnosti in lepega nastopa, predvsem pa ga je pre┼żela s pravim duhom kr┼í─Źanstva. Tudi za to, da bi se la┼że in popolnoma posvetila vzgoji brata in sester ter dr┼żavni┼íkim poslom in skrbi za ljudstvo, se sama ni omo┼żila in je naredila zaobljubo devi┼ítva, ki jo je dala vklesati v plo┼í─Źo pri oltarju.

Spoštovana vladarica po vsem tedanjem svetu

Ljudstvo in dvor sta jo spo┼ítovala, saj je imela velik ─Źut za potrebe ljudi, velikodu┼íno pa je podpirala tudi Cerkev. Ve─Źino svojih dohodkov je razdala cerkvam in reve┼żem, zidala je cerkve, bolni┼ínice in gosti┼í─Źa ter spodbujala umetnost. V Carigrad je poleg relikvij ┼ítiridesetih mu─Źencev dala prepeljati tudi zemeljske ostanke sv. Janeza Zlatoustega, ki je umrl na poti v pregnanstvo, kamor ga je poslala njena mati. V vladarskih spretnostih je bila pravo nasprotje svojega neodlo─Źnega o─Źeta, saj je z dvora odstranila vse podkupljive in spletkarske uradnike ter si poiskala modre in po┼ítene svetovalce. Zmagovito je odbijala napade Perzijcev in Hunov ter odlo─Źno posegala v verske spore. Bila je nasprotnica vseh verskih zmot, ostala je v stalnih stikih s pape┼żem Leonom Velikim in cerkvenimi u─Źitelji, imela je velike zasluge za cerkveni zbor v Efezu in Kalcedonu.

Kljub nasprotovanju in zaporu je znova zavladala

Vsa njena skrb je ob tem vedno namenjena bratu Teodoziju II., ta ji tega ni znal vedno vra─Źati. Z ┼żeno, ki mu jo je izbrala, Atenaido, poganko, ki je pri krstu dobila ime Evdoksija, sta ji namre─Ź zavidala cesarski naziv in velik ugled na dvoru. Vedno bolj sta tudi podlegala vplivu monofizitskega ministra Hrizapija, kar je pripeljalo do tega, da sta dala Pulherijo zapreti v samostan. Re┼íil jo je ┼íkof Flavijan; cesarica pa se je umaknila na pode┼żelje in tam nekaj ─Źasa pre┼żivela v samoti, prebiranju knjig in skrbi za uboge. Ko je videla, da se razmere v cesarstvu vedno bolj slab┼íajo, da je brat pod vplivom krivovercev, ki izkori┼í─Źajo njegovo neodlo─Źnost in netijo upore, se je vrnila v Carigrad in to bratu tudi jasno povedala. Hrizapij je moral v pregnanstvo, obsodili so ga na smrt. Kmalu pa je umrl tudi Teodozij, tako da je Pulherija morala vnovi─Ź zavladati.

Vir: druzina.si

Vous voulez d├ęcouvrir dÔÇÖautres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement