Aleteia
La fête du jour

Nedelja, 9. avgust
Sveta Terezija Benedikta od KriŇĺa (Edith Stein)

redovnica

Rojena:¬†12. oktober 1891, Breslau, Nemńćija,

Umrla:¬†9. september 1942, koncentracijsko taboriŇ°ńće Auschwitz, Poljska.

Zavetnica: Evrope

Radovednost in Ňĺelja po spoznavanju jo privede do vere

Rodila kot sedmi otrok globoko verne judovske druŇĺine. Komaj je imela dve leti, ji je umrl ońće. Dvajsetletna je Edith zańćela Ň°tudirati filozofijo na univerzi v rodnem mestu. Pri tem se je sreńćala s filozofijo fenomenologa Husserla. Zapisala je: "Pri 21 letih sem bila polna prińćakovanj. Psihologija me je razońćarala ... fenomenologija pa me je takoj navduŇ°evala zaradi objektivnega nańćina dela." Preselila se je v G√∂ttingen in postala Husserlova uńćenka. Z veliko vnemo se je lotila Ň°tudija, seznanjala se je z mislimi vodilnih takratnih filozofov (Conrad-Martius, Max Scheler, Adolf Reinach ...) in priŇ°la v stik z mislijo na Boga. Po Reinachovi smrti jo je vdova prosila, naj ji pomaga urediti moŇĺevo zapuŇ°ńćino. Sreńćanje s to globoko verno Ňĺeno ji je dalo misliti, kakŇ°no veliko boŇĺjo mońć da kriŇĺ tistim, ki ga nosijo. Sama pravi, da je od tistega ńćasa prenehala njena nevera. Ko pa je ńćez ńćas dobila v roke Povest duŇ°e, knjigo, ki jo je spisala karmelińćanka sv. Terezija Deteta Jezusa, jo je branje tako prevzelo, da je vzkliknila: "To je resnica."

Tedaj se je odlońćila, da bo postala katolińćanka. KrŇ°ńćena je bila 1. januarja 1922.

Popolna predanost Bogu

Tedaj se je njeno Ňĺivljenje povsem spremenilo. ŇĹelela se je Bogu popolnoma posvetiti. Deset let je bila nato vzgojiteljica v Ň°oli dominikank v Speyerju in docentka na pedagoŇ°kem institutu univerze v M√ľnstru. Uńćenke so se je spominjale kot ljubeńće matere in kot Ňĺene z globokim duhovnim Ňĺivljenjem. Leta 1933 je nastopil Hitler in tedaj se je v Nemńćijo zańćelo preganjanje Judov. Edith je takrat zańćutila v sebi globoko povezanost s svojim narodom. Zapisala je: "Veńćina Judov ne priznava Kristusa, ali ni zato dolŇĺnost dolŇĺnost tistih, ki to razumejo, da nosijo ta kriŇĺ." V tem ńćasu je tudi dozorela njena odlońćitev, da vstopi v karmelińćanski samostan. To se je zgodilo 14. oktobra 1933 v K√∂lnu.

Preganjanje in smrt

Preprińćana je bila, da je karmel edini kraj, kjer bo mogla svoje Ňĺivljenje darovati za reŇ°itev duŇ°, v samoti ter v veseli in preprosti pokorŇ°ńćini Pravilom in v skupnem Ňĺivljenju. Pri preobleki naslednje leto je prevzela ime Terezija Benedikta od KriŇĺa. Leta 1938 je napravila veńćne zaobljube, 31. decembra tega leta pa so jo premestili, da bi jo kot Judinjo reŇ°ili pred preganjanjem, v karmelińćanski samostan Echt na Nizozemskem. Ko so holandski Ň°kofje med vojno povzdignili glas zoper preganjanje Judov, so se nacisti znesli predvsem nad tistimi Judi, ki so postali kristjani. 2. avgusta 1942 so jo gestapovci aretirali skupaj s sestro Rozo, ki se je zatekla v samostan. 9. avgusta sta bili ubiti v krematoriju v Oswiecimu (Auschwitz).

Vir: druzina.si

Vous voulez découvrir d’autres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement