Aleteia
La fête du jour

Ponedeljek, 2. marec
Sveta Neža Praška

opatinja

Rodila se je 20. januarja 1211 v Pragi na Češkem,

umrla je 2. marca 1282, prav tako v Pragi.

Zavetnica: nima posebnega patronata

Večkrat "oddana" za poroko

Nežin častihlepen oče Otokar, ki je zase povsod iskal zveze in koristi, je Nežo že kot triletno deklico obljubil Boleslavu, sinu šlezijskega vojvode. Nežo je njena bodoča "tašča" sv. Jadviga Poljska zaupala v varstvo cistercijankam v trebanjskem samostanu, kjer je preživela tri za njeno vzgojo odločilna leta. S šestimi leti, potem ko se je njen zaročenec smrtno ponesrečil na lovu, se je za kratek čas vrnila na domači dvor, a jo je oče kmalu znova zaročil. Tokrat je morala na dvor Babenberžanov v Avstrijo, kjer naj bil postala žena Henrika, sina cesarja Friderika.

Skrb za brezdomce

Sam papež Gregor IX. je moral posredovati za Nežo, šele potem je Neža, s petindvajsetimi leti, končno lahko vstopila v samostan klaris v Pragi, ki ga je sama ustanovila. Sveta Klara je bila takrat še živa in Nežo je z njo vezalo pristno prijateljstvo. Neža se je tako, tudi pod vplivom svete Jadvige Poljske pridružila vrsti plemiških mož in žena, ki so se odzvali na stisko mnogih revežev, brezdomcev in tlačanov ter zanje skrbeli. S pomočjo brata Venčeslava je dala poleg svojega zgraditi še samostan in cerkev sv. Jakoba za frančiškane. Tu je kmalu nastal venec bolnišnic in sirotišnic ter zavetišč za brezdomce in gobavce, za katere so skrbeli redovniki in redovnice, poleg njih pa tudi mnogi pobožni in bogati meščani, ki so kot tretjeredniki tudi sami stregli revnim in bolnim.

Plemkinja, ki je dala vse za revne in uboge

Nežo je seveda stalo veliko truda in napora, da je mlade, vsega dobrega vajene in razvajene ženske naučila živeti skromno, v največji revščini in služiti revežem ter skrbeti za bolnike. Pozneje se je Neža tudi sama odpovedala naslovu predstojnice in se umaknila v samostansko samoto. Delo, ki ga je opravila, je bilo velikansko in je rojevalo sadove še stoletja, vse do reform cesarja Jožefa II., ki je njene samostane razpustil. Nežino življenjsko vodilo je bilo: v Kristusu smo vsi bratje in sestre in skrbeti moramo drug za drugega.

Vir: druzina.si

Vous voulez découvrir d’autres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement