Aleteia
La fĂŞte du jour

Petek, 12. april
Sveti Julij I.

papeĹľ

Rodil se je v 3. stoletju v Rimu,

umrl je 12. aprila 352 v Rimu.

Zavetnik: nima posebnega patronata

Bil je steber cerkvene edinosti in pravovernosti

Kot papež je vodil Cerkev v sila zmedenih časih (337‒352), po rodu pa je bil Rimljan. Takrat so arijanci, ki so tajili Kristusovo božanstvo, razburkali ves krščanski svet. Tudi sinovi in nasledniki cesarja Konstantina, ki je dal Cerkvi prostost, so jih podpirali. Prav v teh viharjih se je izkazal Julij I. kot trdna skala, na kateri je Jezus sezidal svojo Cerkev. Bil je steber cerkvene edinosti in pravovernosti. Tedaj so arijanci posebej vzeli na piko aleksandrijskega patriarha sv. Atanazija. Papežu so poslali pismo, polno priliznjene hinavščine, v njem pa obtožili Atanazija najhujših zločinov. Tako so krivoverci sami priznali prvenstvo rimskega papeža, ko so se pri verskih rečeh obrnili nanj.

Sklicatelj koncilov in ustanovitelj pravnega reda

Atanazij je najprej poslal papežu pisni zagovor, pozneje pa je šel tudi sam v Rim, "k apostolskemu sedežu, ki se mu sme človek bližati le s spoštljivim strahom", kakor je sam zapisal. Julij je sklical cerkveni zbor in povabil nanj tudi Atanazijeve tožnike, a jih ni bilo blizu. Leta 343 je sklical papež Julij I. tudi cerkveni zbor v Sardiki, sedanji Sofiji. To je eden izmed najpomembnejših cerkvenih zborov v dobi arijanskih sporov. Poleg tega je ustanovil kolegij notarjev, ki so prevzeli skrb za enotnost in kanonično pravilno administracijo. Določil je red za cerkvena sodišča in razmejil njihovo pristojnost, tako da od tedaj dalje klerikov niso več klicali pred svetna sodišča.

Vir: druzina.si

Vous voulez découvrir d’autres histoires de saints ? Cliquez ici
Newsletter
Recevez Aleteia chaque jour. Abonnez-vous gratuitement